»dobesedno završalo v prostoru«

»Ljubezen, kakršno nam je prodajala popularna kultura, je bila od nekdaj ena od oblik kiča in ni zares obstajala. Mogoče je ljubezen, o kateri govori Sally Rooney, bolj resnična. Ona ne govori o ljubezni, ki bo za vedno, forever after, ampak o ljubezni, ki se zelo močno kaže v mimobežnih trenutkih.«

»Sally Rooney je predvsem začela pisati v jeziku, ki je tudi naš, v jeziku, ki ni cringe, v jeziku, ki lahko meša telefone, računalnike, vsakdanji jezik, in zna to mešati na način, da se zdi pristno – da se res zdi, kot da se pogovarjamo s prijatelji.«

»Tako knjiga kot serija sta naredili izjemno veliko delo na področju tega, kako resnično deluje odnos med tema dvema človekoma. Če je vse, kar od ljubezni dobimo, samo tista telesnost, ki jo občasno vidimo na ekranu ali v opisih v knjigi, je dovolj.«

»Je pa to tudi opazen napredek v opusu pisateljice, ki ima tako pretanjen posluh za naša življenja, naša srca in naš čas.«

»S knjigami je tako, da jih lahko bere vsak.«

»V lepem spominu imamo izdajo knjige Kje si, prelepi svet?, ki je bil z avtoričinim podpisovanjem izvodov v Londonu eden prvih večjih dogodkov po turbulentnem obdobju pandemije in zaprtih trgovin. To je bil opomin, kakšno veselje nam lahko zagotovi skupnost, ki se vzpostavi okrog knjigarn.«

»Vsaka generacija potrebuje svojo književnost, književnost, s katero se lahko istoveti in ob kateri ima občutek, da njena literarna dela pripovedujejo o svetu bralk in bralcev.«

»Je zgodba o odraščanju, o Francesinem prehodu v nov družbeni svet in o njenem prizadevanju, da bi postala nov, drugačen človek. Je pa tudi romanca.«